Drage bralke in bralci, tole bo moja izpoved. Iz srca, ni zgolj članek, ampak sem to jaz.
Prosim, naj mi nekdo pove, da nisem edina! Moja glava je čisti kaos, moja organizacija doživlja brodolom, moj spomin pa – kljub letom, ne deluje z najboljšimi obrati.
Vsi domači točno vedo, da ko se nekam spravljam, se vedno vrnem v hišo po ključe. VEDNO! In zanimivo je, da je to jasno vsem, samo meni še ne. Resno sem razmišljala o nakupu detektorja, ki naj bi zaznaval izgubljene predmete. Jaz to POTREBUJEM. Moj dragi točno ve, da klic v službo pomeni, da nečesa ne najdem. Redko pokličem partnerja na delovno mesto, ampak takrat, ko se to zgodi, že točno ve, kaj lahko pričakuje. »Kam si dal moje ključe?!« Ni se še zgodilo, da bi bil on krivec, kljub nepremišljeni obsodbi. »Ampak okej, malo ga je treba požokat, itak sem ful okej … :D«
Naslednja stvar, ki me mori, je moja pozabljivost. Po porodu je stanje še slabše, čeprav nikoli nisem blestela v lastni organizaciji. Je že res, da ne pozabim na nobeno pivo, ki ga je spil moj in nikoli mi ne uide, če se s kom dogovarja za srečanje, ampak mislim, da je to zgolj slučajno. Tega članka mu ne bom poslala na vpogled, naj misli, da sem pisala o limonah.
Doumela sem, da pisanje opomnikov na telefonu ne deluje. Ponavadi me opomni ravno takrat, ko previjam mojega otročička ali pa tekam za njim, da kar teče od mene, in »reminder« se izključi. Na mobitelu in v moji glavi.
Najboljši način, ki me vsakodnevno opozarja na stvari, ki se bojo zgodile in na katere morem biti pozorna so listki. Tako je, stara ampak vseeno najbolj zanesljiva metoda, ki (vsaj pri meni) deluje bolje kot katerakoli druga. Listke sicer izgubljam, ali pa jih najdem med igračami, zato že res nestrpno pričakujem paketek z noro simpatičnimi magnetki, s pomočjo katerih bom moje pisane lističe pripopala na hladilnik. Nujno si morem gor označiti še znak za »strupeno« in zraven prilepiti folijo od čokolade …
Mislim, da mi je s tem, ko priznam, že pol oproščeno. In ja, tudi to je res, da bi verjetno pozabila še na svoj rojstni dan, če mi tega ne bi povedal Facebook. Zmedena sem. Oziroma, sem bila! Prepričana sem, da bom z magičnimi označitvami po hladilniku prestopila nov prag v mojem življenju. In tudi vem, da na ta način ne bom posegala po čokoladi vsak večer! Pika.
Avtor: Mateja P.
