Če bi bila ...
ptica, bi opazovala svet od zgoraj, prepevala pesmi in žvrgolela ob jutranji rosi. Vstala bi ob svitu in poletela visoko, ko bi vsi še spali bi si ogledovala miren spokoj in uživala v trenutku tišine. Ko se ljudem ne mudi, takrat ko sanjajo najlepše sanje in nimajo skrbi.
roža, bi razprla svoj cvet v objemu sončnih žarkov in mirno, ob pozibavanju vetra uživala v sapicah, ter mirno čakala na dežne kaplje, da nahranijo zemljo in me prebudijo.
reka, bi se prepustila toku in mu dovolila, da me nese, da grem z njim v neznano, daleč v neskončno daljino in pridem do morja, se zlijem vanj in od tam naprej doživljam nove radosti.
hiša, bi samo stala in vsak dan posebej opazovala, kaj počno moji prebivalci. Uživala bi v otroškem smehu, razposajeni igri, spremljala bi poljube mladoporočencev, vsak večer bi z najstarejšimi gledala ista poročila, hladila pa bi se v dežju in vetru, se šibila pod mrazom snega in dovolila, da me sončne nitke božajo ter me opozarjajo na lepote narave.
otrok, oh, če bi bila lahko še enkrat otrok … Ne bi vedela, kaj je to stres, ne bi vedela, da obstajajo težki dnevi, da se je potrebno boriti iz dneva v dan in še vedno bi mislila, da službe rastejo na drevesu. Živela bi v otroški naivnosti ter verjela v Miklavža in zobno vilo, ter v vse dobre može in … verjela bi v dobre ljudi.
fant. Hmmmm, če bi jaz bila fant. Tukaj se malo zatakne, toliko reči je, ki bi jih počela in poskusila, če ne bi bila punca. Šla bi s prijatelji na pivo in ne bi gledala na uro, naročila bi novo »rundo«, ker ne bi hranila 10€ za nove kavbojke in šminko, zjutraj bi si umila obraz in zobe in bila v hipu pripravljena na nov dan. Zagotovo ne bi porabila pol ure za frizuro in ne bi bila tako zelo in močno čustvena.
Če bi lahko bila karkoli, bi bila to za en dan. Vseeno bi se vrnila v svoje telo, v svoje življenje in, četudi mi včasih ni lahko, bi verjetno spoznala, da mi je lepo. Jaz sem jaz. Ustvarjena z namenom in z določenim poslanstvom, tako kot vsak od nas.
Sedaj pa grem opazovati ptice, poduhati rožice, sedet na klopco ob reko in poslušati njeno žuborenje, ustavila se bom ob igrišču in opazovala neskončno brezskrbnost otrok, ko pridem domov, pa mojega fanta povabim na pivo :) .
Avtorica: Mateja P.
